Ena najpogostejših napak je zalivanje vrta sredi dneva, ko so temperature najvišje. Takrat voda hitreje izhlapi, rastline pa je ne morejo učinkovito izkoristiti. Veliko boljša izbira je zalivanje zgodaj zjutraj, ko so tla še hladnejša, rastline pa imajo dovolj časa, da vodo porabijo čez dan.

Če jutranje zalivanje ni mogoče, je druga možnost zalivanje v večernih urah. Pri tem pazite, da listi ne ostanejo predolgo mokri, saj lahko to pri nekaterih rastlinah poveča možnost za razvoj bolezni. Če uporabljate avtomatsko zalivanje vrta, nastavite uro za zalivanje vrta tako, da sistem deluje zgodaj zjutraj.

Rastline vodo sprejemajo predvsem prek korenin, zato je najpomembneje, da zalivate tla. Močenje listov je lahko problematično, posebej pri občutljivih vrtninah in okrasnih rastlinah, saj se voda lahko zadržuje na listih, poveča vlažnost in ustvari ugodne pogoje za bolezni. 

Pri ročnem zalivanju zato uporabite nastavke za zalivanje vrta, ki omogočajo boljši nadzor nad curkom vode. Nežen curek je primeren za mlade sadike, močnejši pa za večje rastline ali čiščenje zunanjih površin. Pravilno izbrani nastavki za zalivanje vrta pomagajo, da vodo usmerite tja, kjer jo rastline najbolj potrebujejo.

Veliko vrtičkarjev rastline zaliva vsak dan po malem. To se zdi varno, vendar pogosto spodbuja plitve korenine, ki so bolj občutljive na vročino in sušo. Boljše je redkejše, a temeljitejše zalivanje, saj voda prodre globlje v tla in spodbuja močnejši koreninski sistem.

Pri tem si lahko pomagate z različnimi pripomočki za zalivanje vrta. Za manjše površine je dovolj cev za zalivanje z ustreznim nastavkom, za večje grede pa je lahko bolj praktično kapljično namakanje. Tak sistem vodo dovaja neposredno k rastlinam, zato je zalivanje vrta bolj usmerjeno in manj potratno.

Peščena tla vodo prepuščajo hitreje, glinena tla pa jo zadržujejo dlje časa. Tudi sončna lega, veter in naklon vrta vplivajo na to, kako hitro se tla izsušijo. Zato enak urnik za zalivanje vrta ni primeren za vse površine.

Pred zalivanjem preverite zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je še vlažna, zalivanje morda ni potrebno. Če je suha, je čas za zalivanje. Pri avtomatskem zalivanju vrta je koristno, da urnik prilagajate vremenu, da sistem ne deluje vedno enako. Pri tem vam lahko pomagata zalivalni računalnik ali časovnik za zalivanje vrta.

Če uporabljate zbrano deževnico ali vodo iz cisterne, je lahko črpalka za zalivanje vrta zelo koristna. Pomaga prečrpati vodo do cevi, zalivalnega sistema ali razpršilnika. A pomembno je, da izberete pravo vrsto črpalke.

Vrtne črpalke so primerne za številna opravila pri zalivanju, medtem ko je potopna črpalka uporabna takrat, ko jo postavite neposredno v vodo. Potopna črpalka za zalivanje vrta je dobra izbira pri večjih zbiralnikih ali cisternah, kjer želite vodo prečrpati do sistema za zalivanje vrta. Pri izbiri preverite pretok, tlak, višino črpanja in to, ali je črpalka primerna za vrsto vode, ki jo uporabljate.

Poleti se potrebe rastlin hitro spreminjajo. Mlade sadike, lončnice, zelenjavne grede, trata in okrasne zasaditve nimajo enakih potreb. Napaka je, če celoten vrt zalivamo enako pogosto in z enako količino vode.

Boljši pristop je razdelitev vrta na območja. Lončnice in visoke grede se običajno izsušijo hitreje, trata potrebuje drugačen režim, rastline v senci pa pogosto manj vode. Pri večjih vrtovih je zato smiselno razmisliti o avtomatskem zalivanju vrta, ki ga lahko prilagodite različnim delom vrta. Ura za zalivanje vrta oziroma timer za zalivanje vrta pomaga, da zalivanje poteka bolj redno in nadzorovano.