Zaradi vse večjega zavedanja o naravnem gojenju rastlin, predvsem sadja in zelenjave, lastniki družinskih vrtov vse bolj posegajo po organskih gnojilih in vse manj po mineralnih, ki jih mnogi še vedno imenujejo »umetna«. Ločitev kmetijstva od vrtnarstva je na nek način še bolj izrazita, saj množična proizvodnja še vedno temelji predvsem na mineralnih gnojilih. Razlogi so na nek način upravičeni, saj so takšna gnojila cenejša, rastline jih hitro sprejmejo in pridelek je visok.

Pogosta uporaba takšnih gnojil ima žal dolgoročne negativne posledice za strukturo prsti in organizme, ki živijo v njej. Zaradi tega postanejo tla revna z organskimi snovmi in sčasoma izgubijo svojo rodovitnost. Seveda so problem tudi neobnovljive surovine, kot je zemeljski plin, iz katerega pridobivajo amoniak in sečnino, ki sta osnova za proizvodnjo mineralnih gnojil. Zaradi vsega tega skrb za prehrano rastlin v organskem oz v ekološkem kmetovanju sloni na drugih virih.

Organska gnojila so lahko živalskega izvora, kot so gnoj domačih živali, deževniki ali gvano, lahko pa so surovine tudi rastlinskega izvora, torej kompost, pridobljen z razgradnjo kuhinjskih in vrtnih odpadkov, izvleček morskih alg ali tekoča rastlinska gnojila iz koprive, gabeza in preslice.

V sodobnem ekološkem kmetijstvu se najpogosteje uporabljajo dehidrirana organska gnojila v obliki peletov, brez vonja in enostavna za uporabo. Njihova prednost je, da imajo kompleksnejšo sestavo kot mineralna, zato poleg osnovnih makrohranil, kot so dušik, fosfor in kalij, vsebujejo tudi mikroelemente, huminske kisline in mikroorganizme, zaradi tega niso škodljiva za tla in okolje. Poleg tega, da hranijo rastline, blagodejno vplivajo tudi na življenje tal, izboljšajo njihovo strukturo, vsebnost humusa in splošno rodovitnost. Kritiki bodo tukaj zagotovo poudarili, da rezultati niso ne tako hitri ne vidni kot pri mineralnih gnojilih, in to je res. Namreč sproščanje hranil iz organskega gnojila traja več mesecev in je odvisno od aktivnosti mikroorganizmov. Če je hladno, so manj aktivni, zato rastline zgodaj spomladi, ko potrebujejo veliko hranil za rast in razvoj na nek način trpijo. Na srečo lahko to pomanjkljivost nadomestimo tako, da rastline zalivamo z raztopino tekočega gnojila iz morskih alg ali koprive. Razlog je v tem, da rastline hitro absorbirajo v vodi raztopljena hranila, zato ne prihaja do zastoja v rasti.

Toda tudi v skupini organskih gnojil obstaja kategorija »premium«, ki nosi eko certifikat oziroma oznako »dovoljeno v ekološki pridelavi«. To so gnojila, pridelana na ekoloških kmetijah (najpogosteje perutninskih), kjer živali dobijo hrano brez pesticidov, pridelano po načelih ekološke pridelave. Gre za visokokakovostne izdelke, varne za dolgotrajno uporabo in popolno oskrbo s hranili skozi celotno sezono. Dodajamo jih na začetku pridelave ob sajenju, v kombinaciji s spomladanskim hranjenjem s tekočimi rastlinskimi organskimi gnojili pa bodo vrtnim rastlinam do konca vrtne sezone zagotovili vse, kar potrebujejo, brez škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.