Brez zadostne količine vode postanejo trava in cvetlične gredice hitro rjave in uvele. Še vedno pa se dogaja, da lastniki svoje vrtove zalivajo ob nepravem času ali so z vodo preveč varčni. Kdor želi v poletni vročini ohraniti svežino zelene, pa za to ni pripravljen vsako jutro in večer zalivati gredice in trate z zalivalko ali vrtno cevjo, bo izbral razpršilnik z namakalnim sistemom.

Zalivanje bo z avtomatiziranim učinkom dežja prav enostavno: pod rušo položeni namakalni vodi in računalniško vodena funkcija deževanja se vklopita in zalivata v skladu z vašo nastavitvijo. Za popolno zadovoljstvo na vrtu pa dodajte še lasten vodnjak ali cisterno za vodo, ki predstavljata cenovno ugoden vir vode.

1. Zadostno in pravilno zalivanje trave

Pri zalivanju obstaja pravilo, ki bi ga moral upoštevati vsakdo: ne zalivajmo v opoldanski vročini, saj se lahko tako listi celo ožgejo!

Bolj kot ste zgodnji ob jutru, toliko manj vode izhlapi, zato rastline s tem zalivanjem dobijo največ vode. In ne zalivajte preskromno: 30 litrov na kvadratni meter sploh ni preveč – nič ni narobe, če na travi nastanejo luže, voda pa naj kar kaplja z listov.

2. Načrtujte namakalni sistem za travo pravilno

Pri izbiri namakalnega sistema pravilno načrtovanje in priprava predstavljata že polovico opravljenega dela: na skici, ki je v pravilnem razmerju, najprej označite zgradbe in instalacije ter vse na vrtu obstoječe vodne priključke.

Nato premislite, koliko in kakšne razpršilnike želite (štirikotnega, okroglega, pršečega ali z intenzivnejšim curkom, itd.); za celotno površino ali pa mogoče na različnih površinah želite različne funkcije.

Upoštevajte: da bo ves vrt prejel enako količino namakanja, pri načrtovanju pazite, da se področja posameznih razpršilnikov prekrivajo.

Pri načrtovanju lahko uporabite tudi spletni načrtovalec za namakalne sisteme – spletno vodeni namakalni sistem, ki ga položite podtalno in po želji upravljate povsem avtomatsko. Ob tem se upoštevajo vaše individualne danosti in pogoji na vrtu.

Namakalni sistem za travo s šobami

Za cvetlične ali zelenjavne gredice, posamezne rastline v loncih ali na terasi zasajene rastline lahko izberete zalivalni sistem s tako imenovanimi šobami, ki kapljajo: za konstantno kapljanje, lahno ali gostejšo parno meglico – vodo lahko porazdelite varčno in načrtno.

Kapljalnike montirajte na konec razdelilne cevi.

Jutranja dežna meglica, večerna ploha ali samostojno zalivanje vrta med vašim dopustom – naj dežuje, kadar želite, kolikor dolgo in kolikor močno želite.Poleg brezžičnega upravljanja posameznih ventilov lahko z brezžičnim upravljalnikom avtomatsko vklopite in izklopite tudi električne naprave.

To npr. velja za črpalko, osvetljavo vrta, vodomet v ribniku ali celo za razsvetljavo hiše.

Nasvet: Uporabite vodo iz sodov za zbiranje deževnice

Zakaj bi za zalivanje trate ali vrta vedno uporabljali kar pitno vodo; z malo truda lahko cevi žlebov povežete s sodom za deževnico. Še posebej v malih vrtovih z uporabo soda ne le prihranite, ampak s tem tudi varujete okolje.

Izbirate lahko med najrazličnejšimi oblikami in izvedbami sodov, npr. v videzu amfore, hrastovega debla, terasnih desk ter še mnogo več. Izberite sod, ki se najbolje sklada z vašim vrtom.

Kdaj je potrebno zaliti travo?

Trave ni treba zalivati vsak dan z namakalnimi sistemi, nastavljenimi na točno določeno uro v dnevu. Tako kot pri drugih rastlinah, je travo treba zalivati po potrebi. Osnovno pravilo naj bo, da travo vedno zalivamo ali zelo zgodaj zjutraj ali zvečer.

 Ali je treba zaliti travo, pa lahko preverimo na 3 načine:

Trato pohodimo – hodimo po trati. Če ostane trata poležana, to pomeni, da je žejna in jo moramo zaliti.

Peščena tla - v tla vtaknemo prst. Ko v rahla peščena tla vtaknemo prst, moramo na globini 10 cm začutiti vlago. V nasprotnem primeru je čas za zalivanje.

Tla so težka in zbita - v tla porinemo ostro kovinsko palico. Če ostro kovinsko palico brez napora porinemo v tla, je zemlja dovolj vlažna, V primeru, da se mučimo, to pomeni, da so tla suha in zbita in da moramo trato zaliti.

Trato zalivajte obilno, da voda prodre 10 ali 15 cm globoko, vseeno ne pretiravajte. Preobilno namakanje ni koristno, saj lahko pride do gnitja koreninskega sistema. Zalivajte na rahlo, ne z močnim curkom.

Zalivanje trave – kako pogosto?

Travo je priporočljivo zalivati vsaj 1- ali 2-krat tedensko, oziroma po potrebi.  Ne čakajte, da je zemlja popolnoma izsušena. Če so tla bolj peščena, pomeni, da se hitreje sušijo, zato v takem primeru travo zalivajte pogosteje.

Nasvet: Travo je bolje zalivati manjkat z večjo količino vode, saj bo trava v tem primeru razvila močnejše in globje korenine. To pomeni, da bo tudi lažje prenesla morebitno sušo, in bo na splošno bolj odporna. Vendar s količino vode ne pretiravajte, da ne pride gnitja koreninskega sistema.

Ob rednem zalivanju ne pozabite tudi na košnjo

Poleg tega, da skrbimo za redno zalivanje trave, je treba travo tudi redno kositi. Travo ne smete kositi, dokler je vlažna od dežja ali rose oziroma so razmočena tla, temveč ko je suha. Najbolje je 1-krat tedensko, a pazite, da je ne boste prenizko pokosili, saj bosta v takem primeru vročina in suša še hitreje uničila vašo zelenico.

Kosite na vsaj 3 cm (raje naj bo nekoliko višja kot prenizka), v sušnih časih pa lahko pustite 5 do 8 cm visoko. V mislih imejte tudi, da ni priporočljivo porezati več kot tretjino višino travne bilke. Ko končate s košnjo, odstranite s trave vse ostanke pokošene trave.