Eno izmed najpomembnejših vrtnih opravil v poletnih mesecih je zagotovo zalivanje. Drevesa, grmičevje, cvetlice, trata in
zelenjava potrebujejo vodo za učinkovit razvoj koreninskega sistema in prenos pomembnih hranilnih snovi.
Toda, ste se kdaj vprašali, kakšno je sploh pravilno zalivanje? Za vas smo pripravili nekaj koristnih napotkov.
Kdaj je potrebno pričeti z zalivanjem?
V pomladnih in jesenskih mesecih dobro ukoreninjeno grmičevje, večletne trajnice, enoletne cvetlice, zelenjava in trata običajno ne potrebujejo pretiranega dodatnega zalivanja. Ko pa se zunanja temperatura prične vzpenjati, moramo biti pozorni, ali rastline signalizirajo žejo: suha, razpokana tla, obledele barve, povešeni cvetovi in listi so znaki suše.
Ob katerem delu dneva naj zalivam?
Za zalivanje so idealne zgodnje jutranje ure, ko je zrak še vedno svež, zemlja pa je hladna, zaradi česar voda ne izhlapi in pride do korenin. Če zaradi službe in ostalih obveznosti jutranje zalivanje ne uspe, svetujemo, da ga opravite v večernih urah, ko je zmanjšano tveganje za prekomerno izhlapevanje vode.
Katero vodo naj uporabim za zalivanje?
Za zalivanje je idealna uporaba deževnice, saj ne vsebuje veliko vodnega kamna in ima idealno pH-vrednost za rastline. Vodo lahko povsem preprosto zbirate v posodi za deževnico ali cisterni, ki jo povežete z žlebom. Svetujemo, da posodo zaprete, da komarji ne bi odlagali jajčec na vodni gladini, poleg tega pa s tem preprečite razrast alg.
Kako se izognem pretiranemu izhlapevanju vode?
Dobra pokritost tal zagotavlja, dober izkoristek vode za zalivanje, saj na neporaslih tleh izhlapi veliko vode. Zato na proste površine na gredici zasadite z rastlinami, ki pokrivajo tla, pod grmovnice pa nasujte plast lubja.
Zalivanje trate
Ko trata na otip postane slamnata in prične izgubljati barvo, je potrebuje vodo. Najbolje je, da voda prodre čim globje, saj se s tem navlaži celoten koreninski sistem.
Katere vrste zalivanja poznamo?
Zalivanje z zalivalko je primerno predvsem za manjše vrtove, dovoze, terase in balkone. Obvezno uporabite tudi nastavek za zalivanje, ki omogoča enakomerno razporeditev vode. Če nastavka ne uporabite, se lahko zgodi, da sperete zemljo in razkrijete korenine.
Ali naj bo nastavek obrnjen navzgor ali navzdol je odvisno od tega, kaj želite zalivati: kadar zalivate manjše površine, kot so cvetlična korita, potem ga obrnite navzgor, za zalivanje večjih površin pa je bolje, da nastavek obrnete navzdol.
Večje površine, ki vsake toliko potrebujejo temeljitejše zalivanje, je najbolje zalivati z vrtno cevjo. V kombinaciji z brizgalko ali vrtnim tušem pa lahko izbirate med različnimi funkcijami zalivanja.
Svetujemo, da že v samem začetku kupite kakovostno in dovolj dolgo vrtno cev in si tako prihranite kar nekaj slabe volje. Poceni cevi se upogibajo in lahko hitro počijo. Kakovostne cevi imajo mrežast vložek, ki zagotavlja prožnost in robustnost.
Nasvet: Poleg cevi prav tako svetujemo nakup vozička za vrtno cev, saj omogoča enostaven transport in shranjevanje.
Zalivanje velikih površin kot so zelenica ali večji vrtovi je najenostavnejše z uporabo zalivalnikov. Domet in način brizganja sta večinoma nastavljiva. Zalivalniki so idealni prav za zalivanje zelenic, saj poskrbijo za enakomerno porazdelitev vode po površini.
9 napotkov za pravilno zalivanje vrta
1. Redno zalivajte sadna drevesa
Sadno drevje potrebuje največ vode, ko poganjajo ali odlagajo plodove. Ko je drevo aktivno, ne sme imeti pomanjkanja, sicer so plodovi majhni ali pa jih sploh ni.
2. Pravilno zalivanje kumar
Vsa zelenjava, ki ima velike mesnate liste, kot so bučke in kumare, potrebuje izdatno količino vode.
3. Gomoljnice potrebujejo manj vode
Vse kar raste pod zemljo v obliki gomolja ima običajno razvit dober rezervoar za vodo. To so npr. redkve, korenje … zato je potrebno paziti na zmerno zalivanje.
4. Zalivajte zmerno
Ko drevo ali sadike posadimo moramo paziti, da jih ne zalijemo preveč, saj lahko povzročimo počasnost korenin in slabši vnos hranil. Rastline je potrebno zaliti le toliko, da se dobro ukoreninijo.
5. Zalivajte blizu stebla
Vedno zalivajte v bližini stebla, da se voda lahko razporedi v vse smeri. Poleg tega s tem ne zmočite listov, s čimer se zmanjša nevarnost za nastanek gliv.
6. Preprečite zastajanje vode
Bodite pozorni na to, da voda dobro pronica v zemljo in ne zastane na enem mestu, sicer lahko pride do gnitja korenin.
7. Zalivajte zjutraj
Da voda ne izpari prehitro, je potrebno zalivati v jutranjih urah, ko je zemlja še hladna.
8. Zelišča ne potrebujejo pogostega zalivanja
Večina zelišč je navajenih na visoke temperature in sušne pogoje, zato ne potrebujejo pretiranega zalivanja. Prevelika količina vode lahko tudi vpliva na intenzivnost okusa.
9. Uporabljajte deževnico
Za zalivanje je idealna uporaba deževnice, saj ne vsebuje veliko vodnega kamna in ima idealno pH-vrednost za rastline.