S toplotno izolacijo do velikih energijskih prihrankov

Stare zgradbe s slabšo toplotno izolacijo predstavljajo neprijeten, predvsem pa nepotrebno velik strošek gospodinjskega proračuna. Običajno je največja pomanjkljivost toplotna izolacija fasade. Sem spadajo tudi površine, ki ločujejo tople notranje prostore od mrzlega zunanjega zraka, torej streha, fasada in klet z vsemi okni in vrati. Če želimo ekonomsko in energetsko učinkovito sanacijo, je potrebno posege za energijsko varčevanje izvesti v določenem smiselnem zaporedju. Ob tem je zanimivo vedeti, kako visok je varčevalni potencial, če npr. vgradimo nova okna ali izoliramo zunanje stene. Manjše toplotne izgube in znižanje energijske porabe namreč lahko dosežemo le z optimalno kombinacijo posegov za izolacijo in neprodušno zatesnjenostjo zgrabe. Ne načrtujte le posameznih posegov, ampak sanacijo celotne zgradbe. V tem primeru je smiselno pridobiti nasvet strokovnjaka za varčevanje z energijo, da bo načrt energijske prenove jasen in celovit.

Navodilo

1. Potenciali za varčevanje

Nekatere stare zgradbe 'požirajo' tudi več kot 30 l kurilnega olja na kvadratni meter stanovanjske površine, vendar takega 'energetskega požiralca' na prvi pogled ni tako enostavno prepoznati. Energetsko problematična mesta take tipične enodružinske hiše (glejte sliko levo) iz 60. let prejšnjega stoletja se pokažejo šele z infrardečo termografijo. Veliko lastnikov hiš se kljub temu sprašuje, ali naj svoje hiše energetsko posodobijo že zdaj, ali je bolje počakati. Zaradi pričakovanega zvišanja cen na energijskem trgu za električno energijo, olje in plin ter zmanjševanja subvencij in finančne pomoči s tovrstnimi investicijami ni priporočljivo odlašati.

Kdor razmišlja o bližnji modernizaciji fasade, naj ob tem razmišlja tudi o ukrepih za varčevanje z energijo. Gledano v prihodnje, ti ukrepi ne le prihranijo veliko denarja, temveč hkrati zvišajo vrednost zgradbe in izboljšajo bivanjske pogoje. Seveda s tem tudi varujemo okolje, ker se izpust ogljikovega dioksida zmanjša. Velik del energije za ogrevanje je mogoče privarčevati s toplotno izolacijo: če izoliramo zunanje stene, streho in strop kletnih prostorov, lahko porabo ogrevalne energije znižamo za pribl. 35 %. Ubijalci toplote so tudi stara okna: povprečna hiša zaradi neustrezno izoliranih oken izgubi 40 % prostorske toplote. Moderna toplotna izolacija oken pa nasprotno toploto zadrži v prostoru. Najboljše ob vsem tem pa je, da se investicija skoraj v celoti pokrije s prihranki, ki jih privarčujete zaradi manjših stroškov porabe. Investicija je tako le povprečen izdatek.

2. Načrtovanje sanacije od začetka

Za lastnike hiš ali najemodajalce, ki želijo varčevati z energijo ali izkoristiti obnovljive vire energije, so na voljo posebni subvencionirani programi. Strokovni nasvet v poplavi ponujenih možnosti vam da jasne odgovore, svetovalec pa tudi pripravi celoten načrt modernizacije: svetovalec po analizi pripravi energijsko izkaznico, ki predstavlja osnovo za načrtovanje sanacije. Energijska izkaznica podobno kot energijska tablica na električnih napravah poda informacijo, koliko ogrevalne energije na kvadratni meter potrebuje hiša v trenutnem stanju in kateri koraki energetske posodobitve so sploh smiselni oz. potrebni.

Upoštevajte: pred začetkom gradbenih posegov je pomembno, da informacije pridobite pravočasno, saj finančna pomoč ni na razpolago neomejeno. Ko sredstva poidejo, subvencija – vsaj v tekočem letu – ni več zagotovljena. Pogosto velja: kdor zaprosi prej, finančno pomoč tudi prej prejme.

Izolacijski material deluje takole: vsak (gradbeni) material ima lastno toplotno prevodnost. Če beton npr. zelo dobro prevaja toploto, pomeni, da slabo izolira. Zrak je, nasprotno, zelo slab prevodnik toplote. Proizvajalci izolacijskega materiala to lastnost izkoriščajo in zrak uporabljajo kot material, ki ga 'ujamejo' v svojih proizvodih; material, ki vsebuje nešteto majhnih zračnih mehurčkov, je še posebej dober izolator. Velika prednost ob tem je tudi, da je debelina sloja v primerjavi z drugimi snovmi (beton, opeka, siporeks ali les) znatno manjša – pri enako učinkoviti izolaciji!

Obstaja veliko število izolacijskih snovi: izolacija iz umetne mase ali trde pene (ekspandirani polistirol EPS, ekstrudirani polistirol XPS, poliuretan), mineralna volna ali izolacijski material z mineralnimi vlakni (kamena volna, steklena volna), mineralne izolacijske snovi (perlit, penasto steklo) ter izolacijske snovi iz obnovljivih virov (celuloza, konoplja, les, itd.). Za vsak sanacijski poseg obstaja pravi material: plošče z obstojno obliko so primerne za neprekinjene toplotnoizolativne sloje (npr. za zapore zunanjih sten). Tramovi in drugi votli prostori so primerni za izolacijo s fleksibilnim vpenjalnim filcem. Posebej dobro zapolnijo vmesne prostore in preprečujejo ali zmanjšajo toplotne mostove. Če je debelina izolacijskega materiala zelo pomembna, torej če je npr. na razpolago zelo malo prostora (npr. strop v kletnih prostorih), izberite izolacijski material z zelo dobrimi izolacijskimi lasnostmi, torej z najnižjo možno zračno prevodnostjo.

Upoštevajte: načeloma je smiselno uporabiti le toplotno izolacijo, ki je dopustna za predvideno uporabo. S tem izberete preizkušen in testiran material.

3. Izolacija od strehe do kleti

Določene toplotne izgube na prostostoječi enodružinski hiši, ki so posledica nezadostne izolacije, lahko z energijsko varčnimi ukrepi izboljšajo tudi spretnejši amaterji: če izolirate npr. zunanje stene, streho in stene kleti, se lahko poraba energije zniža tudi do 35 %.

Upoštevajte: nekatere izolacijske posege je vseeno potrebno prepustiti strokovnjakom – npr. izolacijo strehe z zunanje strani!

Če želite spodnjo stran strehe zaščititi pred toplotnimi izgubami, se lahko odločite med različnimi možnostmi. Ena izmed njih je izolacija vmesnih špirovcev. Ta možnost je smiselna predvsem, če želite izgraditi doslej neuporabljena tla podstrešja. Vsekakor pa pridobite strokoven nasvet predenj se odločite za določeno toplotnoizolacijsko konstrukcijo.

Če se strop nahaja pod neogrevanimi ali redko ogrevanimi tlemi podstrešja ali direktno pod ravno streho in ni zadostno izoliran, toplota skoraj neovirano izstopa v smeri navzgor. Toplotno izolirano podstrešje predstavlja pomoč, saj predstavlja termično ločitev ogrevanih in neogrevanih etaž.

Velike energetske izgube preko zunanjih sten lahko v enodružinskih hišah znatno zmanjšate že samo z izolacijo fasade. Ob tem se izolacijske plošče prilepijo neposredno na ustrezno pripravljeno fasado. Prevleka z armirno mrežo material ščiti pred poškodbami razpok in izboljša odpornost pred udarci. Izolacija fasade zagradbo ščiti pred škodo, ki jo povzročajo temperaturna nihanja, vlaga, plesen ali alg ter tako ustvarja prijetnejše bivalno okolje.

Pri izolaciji kletnih stropov z notranje strani se na toplotno izolacijske plošče po celotni površini nanese posebna malta in plošče s spodnje strani prilepijo na strop. Za preprečitev toplotnih mostov je potrebno plošče montirati eno ob drugo brez prehodov in brez križnih fug. Izolacijski material mora biti debel vsaj 12 cm. Vsak dodatni centimeter ustvari boljšo toplotno izolacijo z minimalnimi dodatnimi stroški materiala.

Skozi stara okna se izgubi veliko preveč toplote, ki drago stane. Okna s tehnološko razvitim izolacijskim steklom pa so odlični izolatorji. Če so okvirji še dobro ohranjeni, se izplača že menjava starih stekel. Ali pa zamenjate celotni okenski element – še posebej, če ste že tako načrtovali prenovo.

Izrazi na temo izolacije

Razred gradbenega materiala (po DIN 4102)

Gradbene materiale glede na požarno odpornost (tudi odziv gradbenih materialov na ogenj) razvrščamo v razrede materialov: A=negorljivi gradbeni materiali; A1 in A2 = negorljivi materiali, ki v predpisanih preskusnih pogojih ne morejo goreti in ne prispevajo k razvoju požara; B = gorljivi materiali; B1 = težko gorljivi; B2 = normalno gorljivi; B3 = lahko gorljivi materiali.

Blower door test ali test zrakotesnosti

Za ugotavljanje zrakotesnosti hiše se uporablja merjenje z diferenčnim tlakom, imenovanim tudi 'Blower door test': kalibriran ventilator zrak v objekt piha ali pa ga izsesa. Odvisno od zračnega volumna objekta se poda primerjalna vrednost, izmenjava zraka. Z njo se izračua nepotrebno odvajane energije; pri objektih s prezračevalnimi napravami ne sme biti višja od 1,5 ter pri objektih brez prezračevalnih naprav višja od 3.

Izolacijski materiali

Kot izolacijski materiali se uporabljajo materiali z nizko toplotno prevodnostjo: odvisno od mesta uporabe se izolacijski materiali izvedejo difuzijsko odprto ali difuzijsko tesno. Pri izbiri ustreznega izolacijskega materiala imajo pomembno vlogo tudi vrednosti izolacije udarnega (pohodnega) zvoka in hrupa v okolju ter razred gorljivosti. Na voljo so plošče, role, podloge, filc ali nevezani materiali za mešanje. Izolacijski izdelki so izdelani iz penastih umetnih snovi, mineralne volne ali organskih snovi (celuloza, pluta, les, ovčja volna, konoplja, lan, morska trava, itd.).

Parna zapora / ovira

Parna zapora preprečuje prehod vlažnega zraka skozi določen gradbeni del. Ker vodna para teče od toplega k hladnemu, se parna zapora namesti med notranjo oblogo in izolacijski sloj. Vodna para ne more prodreti v izolacijo in tam kondezirati - tako se prepreči škoda zaradi vlage.

Energetska sanacija

Energetska sanacija zajema vse ukrepe za znižanje energetske porabe, še posebej stroškov ogrevanja. Sem spadajo izolacija fasade, strehe in kleti ter menjava oken in hišnih vrat po določilih energijskega načrta. Dodatni ukrepi za znižanje energijske porabe so sanacija ogrevalnega sistema, uporaba solarne energije in energijsko učinkovitejše elektro naprave, kontrolirano prezračevanje stavbe ter splošno bolj ozaveščena poraba energije.

Energetska izkaznica

Skladno z Direktivo EU o energetski učinkovitosti stavb so lastniki nepremičnimi dolžni pripraviti energetsko izkaznico. Ta predstavlja porabo in potrebno količino ogrevanja ter poda informacijo o oceni stavbe z energetskega vidika.

Potrebna energija za ogrevanje (kWh/m_a)

Količina potrebne energije za ogrevanje v kWh/m_a podaja podatek, koliko energije se letno porabi za ogrevanje prostorov ene hiše. Podatek ne zajema energijske potrebe za ogrevanje vode in hlajenje poleti. Pri izračunu se upošteva le osnovna površina ogrevanih sob, npr. kletih prostorov.

U-vrednost

U-vrednost ali v preteklosti k-vrednost na podlagi toplotne prevodnosti gradbenega dela podaja možne toplotne izgube. Meri se količina toplote, ki v eni uri teče skozi en kvadratni meter površine zgradbe, ko se temperatura zraka na obeh straneh razlikuje za 1 K. Manjša U-vrednost pomeni učinkovitejšo je toplotno izolacijo gradbenega dela.

Toplotni mostovi

Toplotni mostovi označujejo področja zgradbe, skozi katere toplota na prosto prehaja hitreje, kot na sosednjih območjih. Toplotni mostovi pogosto nastanejo na gradbenih delih, kot so balkoni, stiki stene in ostrešja, niše ob ogrevalnih sistemih, roletne omarice, okvirji oken in okenskih polic ali pri strešnih priključkih.

Toplona izolacija

Toplotna izolacija je skupna oznaka za vse posege, ki služijo zmanjšanju toplotnih izgub v okolico, ki jih preprečimo z uporabo toplotne izolacije. Sem prištevamo izolacijo zunanjih sten, stropov v kletnih prostorih, tal, kleti, strehe, okenskih in vratnih fug.

Toplotnoizolacijski sistem

Toplotnoizolacijski sistem (WDVS) sistem za izolacijo zunanjih sten je sestavljen iz izolacijskih materialov, armirne mrežice in zunanjega ometa. Kot izolacijski material uporabljamo mineralno volno, XPS in EPS plošče, vakuumske izolacijske plošče ter naravne gradbene materiale, kot so lesna vlakna, pluta, konoplja ali trstje.

Skupina toplotne prevodnosti

Skupina toplotne prevodnosti predstavlja prevodnosti določenega izolacijskega materiala za toplotni tok. Izolacijski materiali s toplotno prevodnostjo 0,025 W/mK spadajo v WLG 025. Nižja je njihova uvrstitev, boljša je toplotna izolacija.