Kompostiranje kot del samooskrbne aktivnosti.
Pri samooskrbi je med drugim pomembno krožno gospodarjenje in trajnostno delovanje. Med takšne aktivnosti spada tudi kompostiranje, ki je vrtičkarjem že dobro poznano; biološke odpadke razgradimo in jih ponovno uporabimo za rast novih rastlin, ki bodo čez kratek čas predstavljale nov vir prehranjevanja.
Tradicionalno kompostiranje
Pri tradicionalnem kompostiranju v kompostniku iz lesa, plastike ali kovine je potrebno slediti navodilom, ki so odvisna od posamičnega materiala. Tradicionalni kompostniki od uporabnika zahtevajo več prostora in previdnosti pri samem postopku kompostiranja, saj lahko ob neprimerni uporabi hitro pride do gnitja bioloških odpadkov, takšne snovi pa ni smiselno zakopavati v zemljo in od nje pričakovati čudežne rezultate.
Bokashi kompostiranje
Da bi lahko dodobra razumeli kompostiranje po metodi Bokashi, je smiselno najprej nekaj besed nameniti efektivnim mikroorganizmom, ki se nahajajo v Bokashi posipu in so pri tem procesu ključni. To so organske snovi, ki preprečujejo gnitje med kompostiranjem. Bakterije, prisotne v njih, tekom procesa proizvajajo mlečno kislino, ki zniža pH in posledično zavira rast nekaterih patogenih mikroorganizmov.
Tako se pri Bokashi metodi kompostiranja na enostaven način poslužujemo prednosti posipa, ki vsebuje efektivne mikroorganizme. Fermentacija v kompostnikih Bokashi ne oddaja neprijetnega vonja, kot ga oddaja navadno kompostiranje, prav tako pa z dodanimi mikroorganizmi preprečimo gnitje in privabljanje insektov.
Kuhinjski kompostnik Bokashi kupite tukaj --> Bokashi Organko
Razlika med tradicionalnim kompostiranjem in Bokashi metodo
Medtem, ko kompostiranje in razgradnja bioloških odpadkov po tradicionalnih metodah traja od tri do šest mesecev, se postopek pri Bokashi metodi skrajša za kar polovico. Sam proces kompostiranja s pomočjo efektivnih mikroorganizmov traja tako le od dva do tri mesece.
Pri tradicionalnem kompostiranju razgradnja bioloških odpadkov povzroča nastanek amonijaka (NH3), ki je v velikih količinah strupen tako za naravo, kot za človeka. Plin, ki se poleg amonijaka še ustvarja z navadnim kompostiranjem, je ogljikov dioksid (CO2), zato s tradicionalnimi metodami nikakor ne moremo pomagati k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
V nasprotju s tradicionalnimi metodami je Bokashi kompostiranje s pomočjo efektivnih mikroorganizmov prijaznejše do narave in okolice. Preprečujejo nastanek amonijaka, namesto tega pa se ustvarijo aminokisline, ki jih rastline neposredno absorbirajo. Na ta način prihranijo na energiji, to pa lahko uporabijo za boljšo kakovost pridelkov. Po fermentaciji s posipom je proizveden kompost bogat tudi s polisaharidi, ki rastlinam predstavljajo dvojno vlogo – služijo jim kot rezervna in oporna snov.
Kompostiranje po Bokashi metodi zaustavlja širjenje bakterij, ki povzročajo bolezni rastlin, poveča pa se število deževnikov, kar nakazuje na bolj zdrav ekosistem.
S kompostiranjem po Bokashi metodi s posipom, polnim efektivnih mikroorganizmov, ne pripomoremo zgolj k spodbujanju rasti kakovostnih rastlin, temveč tudi blagodejno vplivamo na okolje in naravo. Že zdaj lahko poskrbimo za boljši in čistejši planet.